Borov črni rak
Atropellis piniphila
Glive
|
|
borov črni rak
črne proge v lesu
črna trosišča
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas
POTI VNOSA: iz Severne Amerike z lubjem, lesom in rastlinami
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Bolezen povzroča počasno odmiranje skorje številnih vrst borov, pri čemer nastane rakava rana na deblu, tanjše okužene veje pa navadno odmrejo. Na robu okužb so pogosto kapljice smole. Gliva v skorji prirašča cca 5 cm/leto v višino in 0,6 cm/leto v širino, zato je obolelo mesto zelo podolgovato. Rane se pojavijo predvsem v vejnih vencih in se zelo počasi večajo. Les ima značilne modro črne proge. Na površini rane se razvijejo drobna črna trosišča v obliki diska s pecljem (apoteciji).
HABITAT: Skorja borovih vej in debel.
STATUS: Gliva ni bila vnesena v Evropo in je na karantenskem seznamu. Pričakujemo jo v okolici uvoznikov lesa, skorje ali sadik borov iz Severne Amerike.
VPLIV: Povzroča deformacije borovih debel in počrnelost lesa, zato les izgubi vrednost. Veje odmirajo in zaradi tega drevo slabi. Okužena skorja je zasmoljena in se trdno drži lesa, kar onemogoča njeno lupljenje in tehnično uporabo lesa.
PODOBNE VRSTE: Sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) ima drobna, črna in okrogla trosišča. Sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum) ima svetlo rjava diskasta trosišča s črno zunanjo stranjo, vendar s starostjo počrnijo. Od borovega črnega raka ju ločimo po značilnostih trosišč in pri njiju se tipični rak navadno ne razvije.
|
