Pooglenitev hrastov
Biscogniauxia mediterranea
Glive
|
|
pooglenitev hrastov
trosnjak pod skorjo cera
trosnjak na malem jesenu
SEZNAMI:
IZVOR: Južna Evropa
PRVI PODATEK: 2003
POTI VNOSA: trosi, rastlinski material
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: trosišča dozorijo junija–avgusta
OPIS: Gliva je pogosto prisotna v zdravem tkivu (endofit), njena parazitska narava se izrazi ob sušnem in vročinskem stresu. Do leta 2003 je bila poznana kot pogost povzročitelj pooglenitve hrastov, predvsem hrasta plutovca v Mediteranu. Je značilnica podnebnih sprememb. Simptomi: skorja odmira, poka in odpada, pod skorjo se v naslednjem letu razvijejo trosnjaki črni kot oglje, so podolgovati z dvignjenim robom, 1,8–7 cm dolgi (včasih pa tudi do 40 cm), ki se lahko zraščajo med seboj.
HABITAT: Pojavlja se predvsem na ceru in puhastem hrastu, redko pa tudi na malem jesenu, javoru in drugih listavcih ob sušnem in vročinskem stresu.
STATUS: Našli smo jo po vsej Sloveniji. Najpogosteje se pojavlja v jugozahodnem in severovzhodnem delu Slovenije prvi dve leti po ekstremni suši.
VPLIV: Obolelo drevo se posuši. V primeru suše in vročine se lahko posuši na tisoče hektarjev cerovih gozdov. Poškoduje lahko zelo veliko število različnih vrst listavcev, zato je njen potencial izredno velik.
PODOBNE VRSTE: Novčičasti skorjeder (Biscogniauxia nummularia) in druge vrste iz rodu skorjederov.
|
