Mehurjevka zelenega bora ali ribezova rja
Cronartium ribicola
Glive
|
|
mehurjevka zelenega bora
trosišča na zelenem boru
SEZNAMI:
IZVOR: Alpe, Sibirija
PRVI PODATEK: verjetno pred več kot 100 leti
POTI VNOSA: spontano širjenje
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI:
OPIS: Bolezen spoznamo po rumeno oranžnih mehurjastih izboklinah, velikih od 0,5 do 2 cm, ki jih gliva spomladi oblikuje na okuženi skorji pet-igličastih borov. V izboklini je množica oranžnih trosov, ki se usipajo iz trosišča. V drugih obdobjih leta opazimo le deformacijo okuženega predela debla ali veje – rano, iz katere se cedi smola. Trose prenese veter na liste ribeza, kjer do jeseni nastaja vedno večje število drobnih, oranžnih trosišč, jeseni pa temno rjava zimska trosišča.
HABITAT: Pet-igličasti bori, predvsem je občutljiv zeleni bor, in ribez, predvsem črni ribez.
STATUS: Pomen bolezni se zmanjšuje zaradi prenehanja sajenja zelenega bora (Pinus strobus). Črni ribez je splošno okužen po vsem ozemlju Slovenije.
VPLIV: Mehurjevka zelenega bora povzroča odmiranje skorje borov s petimi iglicami in njihovo odmiranje (cemprin, zeleni bor, himalajski bor, balkanski bor in številne ameriške vrste pet igličastih borov), na ribezu pa povzroča prezgodnje odpadanje listov in oranžno obarvana trosišča glive prekrijejo spodnjo stran listov.
PODOBNE VRSTE: Bore z dvema iglicama (rdeči bor, črni bor, alepski bor, rušje) kuži mehurjevka rdečega bora (Cronartium flaccidum), ki povzroča enake simptome, samo gostiteljske rastline so druge.
|
