Kostanjev bakterijski skorjemor
Pseudomonas syringae pv. aesculi
Bakterije
|
|
Rjasto rjav, zasušen izcedek na meji med razpokano odmrlo skorjo in neokuženo gladko skorjo
Začetna okužba na ranjenih delih skorje
Izcejanje je obilno in sega do tal
Bolezen ni napredovala in nekroze skorje se zaraščajo
SEZNAMI:
IZVOR: Indija
PRVI PODATEK: 2017
POTI VNOSA: Z orodjem za obžagovanje drevja in z okuženimi sadikami.
SOSEDNJE DRŽAVE: AT, HU
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: spomladi in jeseni
OPIS: Najočitnejše je izcejanje rjasto rjave tekočine iz točkovnih mest na skorji ali iz obsežnejših predelov odmrle skorje. V suhem vremenu poleti se izcedek posuši in na mestu izcejanja nastane krhka skorjasta prevleka. Če z nožem odrežemo površino skorje na mestu iztekanja izcedka, opazimo oranžno rjavo obarvane plasti odmrle skorje in kambija. Predeli skorje z izcedki se z leti povečujejo in ko obsegajo večino oboda drevesa, opazimo simptome v krošnji: listje je manjše, lahko začne rumeneti ali prezgodaj odpade. Pri starejših okužbah je včasih odmrla skorja uleknjena in rob nekroze se zaradi zaraščanja odebeli ter nastane rakava rana. Odmrla skorja razpoka in se lušči.
HABITAT: Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.), indijski divji kostanj (A. indica (Cambessèdes) Hooker) in rožnati divji kostanj (A. x carnea Hayne)
STATUS: Bolezen je bila opisana v Indiji, leta 2001 so jo ugotovili v Franciji in nato v številnih evropskih državah: Veliki Britaniji, Nizozemski, Belgiji, Nemčiji, Norveški, Finski, Irski, Avstriji, Madžarski, Češki republiki, Švici in leta 2017 v Sloveniji.
VPLIV: Širjenje kostanjevega bakterijskega skorjemora ogroža vse divje kostanje pri nas. Zaradi hitrega širjenja in obsežnega odmiranja divjih kostanjev v urbanih predelih severne Evrope je bil kostanjev bakterijski skorjemor na opozorilnem seznamu Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin od leta 2009 do 2014. Okužbe pri nas so lokalno močne, vendar je bolezen še redka. Vsaka rana na skorji lahko omogoči okužbo s patogeno bakterijo, povzročiteljico bolezni. Bolezen je najočitnejša na mladih drevesih (premer do 15 cm) in drevo najpogosteje odmre v 3–5 letih po začetnih znamenjih okužbe. Za bolezen so enako dovzetna tudi starejša drevesa, le da je potek odmiranja daljši.
PODOBNE VRSTE: Več vrst iz rodu fitoftor (Phytophthora spp.) lahko povzroča odmiranje skorje divjih kostanjev, vendar izcedek ni tako obilen in je običajno črn.
|
