Kitajska glicinija
Wisteria sinensis
Rastline
|
|
cela rastlina
socvetje
stroki
SEZNAMI:
IZVOR: Kitajska
PRVI PODATEK: 2000
POTI VNOSA: okrasna rastlina
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: april–oktober
OBDOBJE AKTIVNOSTI: april–julij
OPIS: Levosučna ovijalka (vzpenja se v smeri nasprotno od urnega kazalca). Listi so spiralno razvrščeni, liho-pernato sestavljeni s 7–13 lističi. Lističi so ozkojajčasti, koničasti. Pozno spomladi se razvijejo številna 20–30 cm dolga, mnogocvetna viseča socvetja. Cvetenje se začne v času olistanja. Vsi cvetovi v enem socvetju se odprejo hkrati. Cvetovi so vijoličasti, pri gojenih oblikah tudi rožnati ali beli. Plodovi so stroki, dolgi 10–15 cm, zreli rjavi, gostodlakavi.
HABITAT: Na območju naravne razširjenosti uspeva v gozdovih, pa tudi na ruderalnih rastiščih.
STATUS: Za zdaj razmeroma redko podivjana rastlina, a glede na pogosto gojenje lahko pričakujemo širjenje.
VPLIV: Trenutno vrsta še nima večjega vpliva na gozdove v Sloveniji. Ima pa potencial, da bi se razširila predvsem na Primorskem in na toplejših območjih, kjer bi lahko preresla avtohtone rastline.
PODOBNE VRSTE: Japonska glicinija (Wisteria floribunda) ima 13–19 lističev in je desnosučna. Ameriška glicinija (Wisteria frutescens) se tako kot kitajska glicinija ovija levosučno, a ima 9–15 lističev. Cveti šele po olistanju, socvetje ima krajši pecelj in je dolgo le 10–15 cm. Zreli stroki si zeleni in brez dlačic. Jasminova troblja (Campsis radicans) ima nasprotno razvrščene liste. Lističi imajo nazobčan rob. Cvetovi so veliki do 8 cm, rdeče oranžni, cevasti.
|
