| 
                            
                                | Jesenov krasnik Agrilus planipennis
 Žuželke
 |  |  
                                    
                                
                                    
                                          jesenov krasnik
 
                                          ličinka
 
                                          izletne odprtine
 
                            SEZNAMI:
                                 
                            IZVOR: Vzhodna Azija
                         
                            PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju v Sloveniji
                         
                            POTI VNOSA: trgovina z gostiteljskimi rastlinami in lesom, po naravni poti bi z letenjem lahko prišel iz Rusije
                         
                            SOSEDNJE DRŽAVE: ni prisoten v sosednjih državah
                         
                            OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto
                         
                            OBDOBJE AKTIVNOSTI: maj–julij
                         
                            OPIS: Jesenov krasnik je bleščeč smaragdno zelen hrošč (8–14 mm). Ličinke so kremasto bele barve in dolge 26–32 mm, za njih so značilni segmenti zvončaste oblike. Protoraks (sprednji del oprsja) imajo večji v primerjavi z ostalimi telesnimi členi. Rove ličink jesenovega krasnika najdemo tik pod lubjem in v obliki cik-cak vzorca ter v dolžini 20–30 cm. Kremasto belo bubo, ki je velika 10–14 mm, lahko najdemo globlje, v kambiju. Izhodne odprtine premera 3–4 mm imajo značilno obliko črke “D”.
                         
                            HABITAT: Gostiteljske rastline so jeseni (Fraxinus spp.). Pojavlja se na gostiteljih v gozdovih in v urbanih območjih.
                         
                            STATUS: Jesenov krasnik v Sloveniji še ni bil najden. Pojavlja se v okolici Moskve in se od tam širi proti zahodu. Prisoten je tudi v Ukrajini.
                         
                            VPLIV: V Aziji, od koder izvira, pa tudi v Evropi in Severni Ameriki, kamor je bil naseljen, lahko jesenov krasnik naseli in popolnoma uniči jesenova drevesa. Naseli in popolnoma uniči že predhodno oslabljena drevesa, enako pa lahko zaradi njega odmrejo tudi popolnoma zdravi jeseni. Še posebej občutljive so vrste jesenov, ki so avtohtone v Evropi in Severni Ameriki. Naseli in uniči lahko velika odrasla drevesa, kot tudi manjša drevesa in veje z le 1 cm premera. Poslednično lahko povzroča zelo veliko ekonomsko in ekološko škodo. V Severni Ameriki se je zaradi jesenovega krasnika posušilo na stotine milijonov jesenov, zaradi česar velja za "najdražjo" tujerodno gozdno žuželko v ZDA.
                         
                            PODOBNE VRSTE: Jesenov krasnik je zelo podoben drugim vrstam iz rodu Agrilus, še posebej domorodnima hrastovemu krasniku (Agrilus biguttatus) in topolovemu krasniku (Agrilus ater). Podobne simptome sušenja jesenov povzročajo tudi podlubniki, gliva, ki povzroča jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus), in glive mraznice (Armillaria sp.).
                         |