logo_projekt

Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje
za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Spletni portal Invazivke

Javni podatki Naročanje Seznam tujerodnih vrst Strokovnjaki Statistika najdb    Prijava Registracija
Duglazijeva hržica
Contarinia pseudotsugae
Žuželke


ličinka


znaki napada na iglicah

SEZNAMI:        

IZVOR: Severna Amerika (del Mehike, ZDA in Kanada)

PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas

POTI VNOSA: mednarodna trgovina z gostiteljskimi rastlinami, ki so namenjene za sajenje in božična drevesa

SOSEDNJE DRŽAVE: -

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto

OBDOBJE AKTIVNOSTI: maj

OPIS: Duglazijeva hržica je oranžne barve in je lahko velika do 3 mm. Samice prepoznamo po dolgi leglici. Razvoj se prične z ličinko, ki prezimi v prsti ali opadu v bližini gostiteljskega drevesa. Spomladi (marec, april), se ličinka zabubi in se razvija do začetka maja, ko ven izletijo odrasli osebki. Ob najbolj intenzivnem izletavanju so v neposredni bližini lahko pojavljajo roji samcev in samic, ki živijo od 1 do 4 dni. Samice v mlade iglice in popke odlagajo podolgovata rumenorjava do oranžna jajčeca z rdečimi pikami. Ličinke se nato prehranjujejo z rastlinskim tkivom, v iglicah pri tem pustijo značilne trikotne odprtinice. Jeseni se spustijo na tla, kjer prezimijo.

HABITAT: Pojavlja se na navadni ameriški duglaziji (Pseudotsuga menziesii), ki je do sedaj tudi edini zabeležen gostitelj.

STATUS: Pri nas ni prisotna. Ob pojavu bi jo lahko pričakovali v sestojih, kjer je prisotna navadna ameriška duglazija.

VPLIV: Znaki napada so najprej vidni na iglicah tekočega leta. Bolj očitni postanjeo konec poletja, ko iglice prično bledeti in rumeneti. Na posameznih mestih postanejo odebeljene in vidno ukrivljene. V iglicah se lahko pojavijo jajčeca ali ličinke, ki jo izvotlijo. Napad duglazijeve hržice lahko opazimo tudi po redkejši krošnji. V Severni Ameriki povzroča večjo ekonomsko škodo v nasadih božičnih dreves. Hržica lahko pomembno vpliva tudi na semenske nasade navadne ameriške duglazije, saj lahko povzroči obsežno izgubljanje iglic, ki se več let ponavlja. Ni pa znano, da bi vrsta lahko sama povzročila propad celotnega drevesa.

PODOBNE VRSTE: Duglazijevo hržico lahko zamenjamo z drugimi vrstami iz rodu Contarinia, saj so si morfološko zelo podobne. Poškodbe zaradi hržice so lahko podobne tudi rdečemu osipu duglazije in še nekaterim drugim glivičnim okužbam iglic.

 
Pogoji uporabe Piškotki Statistika obiskov ISSN 2536-2720 Skrbnik strani Projektna stran Povezave