Azijski hrastov kozliček
Massicus radei
Žuželke
|
|
azijski hrastov kozliček
rovi v lesu, ki jih izjedajo ličinke
SEZNAMI:
IZVOR: Vzhodna Azija
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas
POTI VNOSA: spontano širjenje in mednarodna trgovina z lesom
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: od julija do avgusta
OPIS: Odrasli osebki v dolžino zrastejo 35–63 mm. Značilne so zelo dolge antene, ki so pri samcih daljše kot telo, samičine pa so nekoliko krajše. Samica odloži posamična jajčeca v razpoke skorje gostiteljskih dreves. Ličinke se izležejo po približno enajstih dneh. Slednje so bele do rjave in na koncu razvoja dolge okrog 65 mm. Najprej se prehranjujejo v floemu, kasneje pa v lesu. Bube so rumeno bele, dolge od 31 do 65 mm; njihov razvoj pa traja približno 26 dni.
HABITAT: Pojavlja se v listnatih gozdovih, pretežno na hrastih (Quercus spp.) in kostanjih (Castanea spp.). Vrsta je bila najdena tudi na jesenu (Fraxinus sp.), murvi (Morus sp.), kostanjevcu (Castanopsis sp.) in pavloniji (Paulownia sp.).
STATUS: Vrsta v Evropi in Sloveniji še ni bila zabeležena. Ob pojavu pa jo lahko pričakujemo v listnatih gozdovih.
VPLIV: V Evropi hrast in kostanj rasteta v gozdovih in nasadih, ter sta gospodarsko in ekološko zelo pomembna. Še posebno hrast je eden od najpomembnejših gradnikov gozdov na tem območju. Hrast in kostanj sta pogosto posajena tudi kot okrasno drevje v urbanih predelih, kjer imata pomembno estetsko funkcijo. Obe vrsti sta zelo pomembni za pridobivanje lesa. Kozliček napada drevesa starejša od 35 let.
PODOBNE VRSTE: Na hrastih se pojavlja več domorodnih vrst kozličkov, ki pa jih je po morfoloških znakih mogoče razlikovati od tujerodne vrste.
|
