Grizlica balzamove jelke
Neodiprion abietis
Žuželke
|
|
grizlica balzamove jelke
ličinke
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika (sever ZDA in jug Kanade)
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas
POTI VNOSA: globalno trgovina z gostiteljskim in negostiteljskim rastlinskim materialom
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: od julija do septembra
OPIS: Osebki so dolgi od 6 do 8 mm (samice) in od 4 do 5 mm (samci). Značilen je spolni dimorfizem, ki se izraža tudi v črni barvi samcev. Samice v iglice odložijo ovalna bela jajčeca, ki prezimijo. Iz njih se naslednje leto maja in junija izležejo ličinke. So živo zelene in vzdolž telesa imajo zelene do črne proge. Hranijo se z iglicami. V obdobju med julijem in avgustom se spustijo na tla, kjer se zabubijo v listnem opadu. Značilne so periodične večletne namnožitve na 5 do 15 let.
HABITAT: Pojavlja se v gozdnih sestojih, kjer je prisoten glavni gostitelj, balzamova jelka (Abies balsamea). Najdemo pa ga tudi na drugih iglavcih kot so jelke (Abies spp.), smreke (Picea spp.) in tudi na ameriški duglaziji (Pseudotsuga menziesii).
STATUS: V Evropi ni zabeležna. Pojavila bi se lahko v iglastih gozdovih.
VPLIV: Grizlica balzamove jelke povzroča razbarvanje in odmiranje dreves ob močnih namnožitvah. Lahko predstavlja nevarnega škodljivca z močnim ekonomskim vplivom na jelove sestoje. Grizlica je predvsem problematična v nasadih iglavcev, ki se gojijo za okrasne namene in božična drevesa.
PODOBNE VRSTE: Vrsto lahko zamenjamo z evropsko domorodno vrsto, rjavo borovo grizlico (Neodiprion sertifer), ki pa se pojavlja predvsem na borih in je aktivna že prej (zgodaj spomladi).
|
