Venenje zelenega bora
Leptographium procerum
Glive
|
|
Zeleni bor je odmrl
Smolenje obolelega debla zelenega bora
Odmiranje skorje in kambija na dnišču debelca
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: 90. leta
POTI VNOSA: korenine, žuželke
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Gliva okuži drevo skozi korenine ali koreninski vrat. Ko prerase večino koreninskega sistema drevesa, odmrejo iglice v krošnji. Gliva oblikuje čopičaste trosonosce (konidiofore), na vrhu z bledorumenimi kapljicami, ki vsebujejo množico drobnih, brezbarvnih konidijev (nespolnih trosov). Lepljivi konidiji nastajajo na odmrlih koreninah, v rovih žuželk v lesu in skorji ter na ranah na deblih in vejah. Simptomi bolezni so posledica pomanjkanja vode v krošnji. Deblo se pri tleh pogosto rahlo odebeli, lubje razpoka, izceja se smola. Pri prečnem prerezu dnišča opazimo v beljavi lesa sive, modrosive ali skoraj črne lise – gliva povzroča modrenje lesa. Kambij odmira v navpičnih pasovih iste barve.
HABITAT: Predvsem zeleni bor. Druge vrste bora, navadna smreka, navadna ameriška duglazija, vendar na teh vrstah ne povzroča škode.
STATUS: Pogosteje se pojavlja na rastiščih, ki niso ustrezna za zeleni bor (vlažna, težka tla), če drevje doživi kakršenkoli stres (onesnažen zrak, klimatski ekstremi, urbano okolje) ali v zanemarjenih sestojih (zamujeno redčenje, zaraščenost, neizvajanje gozdnega reda, predvsem odstranjevanja sečnih ostankov ali njihovega nepravilnega zlaganja).
VPLIV: Mlado drevesce se posuši v treh do 12 mesecih po okužbi, pri starem drevesu je bolezen kronična in traja več let. Močna sušenja se pojavijo predvsem na vlažnih, težkih tleh, kjer se drevesa sušijo v velikih skupinah. V okuženih sestojih je treba izvajati higienske ukrepe za preprečevanje namnožitve borovih škodljivcev, predvsem rilčkarjev in podlubnikov. To pomeni dosledno odstranjevanje ali uničenje sečnih ostankov, pravočasno redčenje in kontrolo številčnosti populacij škodljivcev skorje iglavcev.
PODOBNE VRSTE: Simptome venenja zelenega bora lahko zamenjamo z belo trohnobo korenin (Armillaria spp.), ki se zelo pogosto pojavlja na hrastovih rastiščih, pogozdenih z zelenim borom. Razlikovalni znaki so micelij mraznic v kambialni plasti pod skorjo, rizomorfi na koreninah, pod skorjo in v votlih drevesih in les ni pomodrel ali posivel. Smolenje dnišča debla lahko povzroči rdeča trohnoba iglavcev (Heterobasidion spp.), vendar je pri tej bolezni okuženi les rdečkasto rjav, rjav, kasneje razkrojen in nastaja votlina v deblu. V istem drevesu, še posebej če je že dlje časa odmrlo, so lahko prisotne vse tri patogene glive.
|
