Osip iglic zelenega bora
Meloderma desmazierii
Glive
|
|
histeroteciji glive Meloderma desmazierii
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
OPIS: Gliva je verjetno endofit v živih iglicah, povzroča odmiranje oslabelih iglic in ni zelo virulentna. Trosišča oblikuje na odmrlih iglicah. Trosišča so črna, podolgovata, eliptična, obdaja jih ozek svetel kolobar (histerotecij). Najpogosteje jo najdemo na tistih iglicah, ki so v šopih še pritrjene na vejico, v opadu redko oblikuje trosišča. Spomladi do jeseni askospore okužijo mlade iglice, kjer se najprej pojavijo rumene pege, ki kasneje porjavijo in dajejo zelo okuženim drevesom rdečkast videz. Trosišča se razvijejo na odmrlih delih iglic naslednjo pomlad in dozorijo od maja do junija.
HABITAT: Zeleni bor (Pinus Strobus) in drugi petigličasti bori.
STATUS: Redka, pri nas ne povzroča opaznih poškodb borov.
VPLIV: Na Češkem in v Nemčiji poročajo o obsežnem sušenju zelenega bora zaradi glive M. desmazieri, zato jo v gospodarskih gozdovih zatirajo s sanitarnim posekom. Bolezen lahko povzroča obsežno sušenje iglic, zaradi česar odmirajo vejice in celotna drevesa. Osip iglic zelenega bora je največji v predelih z vlažnim zrakom, v dolinah in ob potokih. Okužuje mlade in tudi starejše borovce, a so mlajše rastline za bolezen bolj dovzetne. Osip iglic zelenega bora je pomembna bolezen v drevesnicah, medtem ko v gozdu njen vpliv ni tako izrazit.
PODOBNE VRSTE: Lophodermium spp., rumeni borov osip (Cyclaneusma minus), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma pini in D. septosporum), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) in Sclerophoma pityophila. Vse naštete bolezni lahko ločimo po tipu trosišč in mikroskopskih značilnostih.
|
