Rdeči osip duglazije
Rhabdocline pseudotsugae
Glive
|
|
rdečerjave pege
podolgovati, rumenorjavi apoteciji na spodnji strani duglazijinih iglic
osip iglic, ki so bile okužene v prejšnjem letu
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: 1951
POTI VNOSA: veter in vlažno vreme
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Prva bolezenska znamenja opazimo na iglicah jeseni, ko se na njih pojavijo drobne, rumenozelene pegice, ki se postopoma večajo in postanejo rdečevijoličaste. Od februarja do maja so pege rdečerjave barve. Aprila na spodnji strani iglic nastanejo rumenorjava, podolgovata spolna trosišča (apoteciji). V maju in juniju v njih dozorijo askospore. Askospore bruhajo iz iglic, dokler so iglice še na vejah. Ko v juliju odpadejo lanske okužene iglice z apoteciji, se v njih preneha razvoj askospor. Zaradi razraščanja micelija poškodovani deli okužene iglice po jesenskem in zimskem mrazu odmrejo in potemnijo. Neokuženi deli ostanejo zeleni, zato ima iglica značilen marmoriran videz.
HABITAT: Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii). Najbolj dovzeten je sivi različek (P. menziesii var. caesia), odpornejši modri (P. menziesii var. glauca) in najodpornejši zeleni (P. menziesii var. menziesii).
STATUS: Pojavlja se povsod, kjer so nasadi duglazije.
VPLIV: Okužbe bolj prizadenejo drevesa do starosti 30 let. Na starejših drevesih rdeči osip duglazije ni tako pomemben. Bolezen se pojavlja v drevesnicah in nasadih navadne ameriške duglazije. V čistih sestojih so okužbe močnejše. Oslabljeno drevo je podvrženo napadu sekundarnih škodljivcev. Ponavljajoče okužbe povzročijo hiranje, slabši prirastek ali celo odmiranje gostiteljskih dreves.
PODOBNE VRSTE: Osip iglic zaradi glive Nothophaeocryptopus gaeumannii, duglazijeve hržice (Contarinia spp.), ličinke storževe listonožke (Leptoglossus occidentalis), uš (Adelges cooleyi), koreninske glive (Amillaria spp., Heterobasidion spp., Phaeolus scweinitzii), abiotski dejavniki (mraz in sol).
|
