Sajasti osip duglazije
Nothophaeocryptopus gaeumannii
Glive
|
|
Sajasti osip duglazije je pri nekaterih drevesih povzročila močno poškodovanost krošenj
Preden okužene iglice odpadejo, se obarvajo v značilno rdečkastorjav barvni odtenek.
Na spodnji strani okuženih iglic je večje število trosišč, kar povzroča sajast videz iglice.
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: 1952
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Sajasti osip duglazije je bolezen, ki jo povzroča gliva Nothophaeocryptus gaeumannii. Na spodnji strani iglic skozi listne reže prodrejo majhna črna trosišča (psevdoteciji). V maju ali juniju v njih dozorijo askospore, ki se z vetrom in dežnimi kapljicami razširjajo in okužujejo iglice tekočega leta. Gliva se razrašča v notranjosti iglice, skozi listne reže pa naslednjo pomlad prodrejo novi psevdoteciji. Ker so listne reže zapolnjene z glivnim tkivom, je prevodnost listnih rež motena in posledično je zmanjšana primarna produkcija. Za razvoj in obseg bolezni so pomembne mile zime, vlažne pomladi in zgodnja poletja ter gostota dreves duglazije.
HABITAT: navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii)
STATUS: Sajasti osip duglazije je v Sloveniji pogosta bolezen.
VPLIV: V Severni Ameriki sajasti osip duglazije povzroča ekonomske izgube pri donosu sestojev duglazije, in sicer lahko bolezen povzroči manjšo višinsko (do 25 %) in debelinsko (do 35 %) rast dreves, kar se odraža v celo do 52 % manjšem prirastku lesa. Tak les je tudi gostejši. Bolezen sicer najbolj prizadene mlada drevesa, ki lahko zaradi ponavljajočih se okužb tudi propadejo. V Evropi sajasti osip duglazije za zdaj ni pomembna bolezen, vendar lahko spremenjene podnebne razmere (toplejše in predvsem bolj vlažne pomladi) ali sadnja na neprimernih rastiščih vplivajo na večjo pogostost in intenzivnost bolezni tudi v evropskem prostoru.
PODOBNE VRSTE: Rdeči osip duglazije (Rhabdocline pseudotsugae), črna plesen (Stomiopeltis pinastri), Zasmidium pseudotsugae. Osip in razbarvanje iglic povzročajo tudi ličinke storževe listonožke (Leptoglossus occidentalis), duglazijeva hržica (Contarinia spp.), uši in posredno tudi glive, ki so v koreninskem sistemu (npr. Armillaria spp., Heterobasidion spp.). Poškodbe, ki so podobne sajastemu osipu duglazije, lahko nastanejo tudi kot posledica abiotskih poškodb (npr. pomanjkanje hranil, mraz).
|
