logo_projekt

Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje
za invazivne tujerodne vrste v gozdu

Spletni portal Invazivke

Javni podatki Naročanje Seznam tujerodnih vrst Strokovnjaki Statistika najdb    Prijava Registracija
Uleknjenost lubja duglazije ali lubni ožig
Allantophomopsiella pseudotsugae
Glive


Uleknjene rjave nekroze ob stranskih poganjkih navadne ameriške duglazije


Rumenenje in rdečenje iglic okužene duglazije


Nespolna trosišča (piknidiji) na odmrlem lubju

SEZNAMI:        

IZVOR: Zahodna Evropa

PRVI PODATEK: 1976

SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR

OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto

OBDOBJE AKTIVNOSTI: zimski meseci

OPIS: Vrsta okuži ranjeno, oslabljeno ali odmrlo stransko vejo, od koder se širi v deblo. Okužbe so mogoče le v času zimskega mirovanja gostitelja. Okoli vstopnega mesta glive se lubje ulekne, porjavi in postopoma odmre, sčasoma se posuši in odpade. Ker začne zdravo lubje zaraščati uleknino, okoli nekroze nastane značilen ostro omejen in privzdignjen rob. Širjenje glive po lubju je najuspešnejše v toplih zimskih dneh in spomladi. V času rastne dobe se širjenje glive ustavi. Zaradi okužbe vejic iglice rumenijo, rdečijo in kmalu odpadejo. Na odmrlem lubju se razvijejo črna nespolna trosišča (piknidiji), ki v vlažnem vremenu izločajo nespolne trose (konidije), ki širijo okužbe na okoliška drevesa.

HABITAT: Veje in deblo navadne ameriške douglazije, japonskega macesna, borov, navadne smreke in jelke.

STATUS: V Sloveniji je pojav bolezni redek.

VPLIV: Gliva je najbolj nevarna za zeleno ameriško duglazijo v nasadih, ki so prizadeti zaradi neustreznih ekoloških dejavnikov (predvsem mraza). Na oslabljenih in prizadetih mladih drevesih se pojavlja kot šibek sekundarni zajedavec. V času zimskega mirovanja gostiteljskih dreves lahko postane tudi primarni zajedavec. Mlada drevesa ob okužbi z glivo kmalu odmrejo, starejša pa lahko z njo živijo več let. Rane na ulekninah so vstopno mesto številnim trohnobnim glivam, ki slabijo drevo in razgrajujejo les. V srednji Evropi povzroča ekonomsko zaznavno škodo na duglazijah in japonskem macesnu, v severni Evropi pa so pogoste okužbe rdečega bora. Vrsta povzroča tudi sivo-modro obarvanje borovega lesa.

PODOBNE VRSTE: Leucostoma kunzei, Lachnellula willkommii, Melampsorella caryophyllacearum, Crumenulopsis sororia, Botryosphaeria dothidea, glive, ki povzročajo spremembo barve in osip iglic, glive koreninskega sistema, hržice, uši, mraz, sol, ipd. Zanesljiva določitev je mogoča le v laboratoriju.

Podobne vrste

•  Smrekov rak
Leucostoma kunzei

Znaki: bela smola na deblu ali vejah

 

•  Macesnov rak
Lachnellula willkommii

Znaki: rakasta razjeda

 

•  Jelov metličasti rak
Melampsorella caryophyllacearum

Znaki: čarovniška metla, drobne in odebeljene iglice na metli

 
Pogoji uporabe Piškotki Statistika obiskov ISSN 2536-2720 Skrbnik strani Projektna stran Povezave