Ambrozijski podlubnik
Xylosandrus germanus
Žuželke
|
|
odrasel osebek
stranski pogled na odraslega osebka
SEZNAMI:
IZVOR: Vzhodna Azija (Japonska, Vietnam, Kitajska)
PRVI PODATEK: 2000
POTI VNOSA: mednarodna trgovina z lesom in rastlinskim materialom, ter spontano širjenje
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: od spomladi do jeseni
OBDOBJE AKTIVNOSTI: od aprila do avgusta
OPIS: Odrasli hrošči so črne barve in imajo močno izražen spolni dimorfizem. Samice so večje in merijo od 2,0 do 2,4 mm v dolžino, medtem ko so samci veliki od 1,0 do 1,8 mm in ne letijo. Samice izdelujejo rove v lesu dreves, v katere izležejo jajčeca. Stene rovnih sistemov prerastejo ambrozijske glive, ki jih samice zanesejo v rove. Glive so pomemben vir hrane ličinkam in odraslim hroščem. Oboji pa za svoj razvoj potrebujejo dovolj vlažno okolje. Na leto večinoma razvije eno generacijo in prezimujejo v rovnih sistemih.
HABITAT: Pojavlja se na več kot dvesto različnih vrstah gostiteljskih rastlin, tako na listavcih kot iglavcih. Napada oslabela in sveže posekana drevesa, kjer se večinoma pojavlja na deblih in vejah dreves.
STATUS: Pri nas je vrsta splošno razširjena.
VPLIV: Praviloma napada oslabljeno drevje in sveže posekan les. Ob pojavu večjih količin podrte lesne mase (npr. zaradi ujm), se lahko pojavlja v večji številčnosti in postane primarni škodljivec. Hrošči v les vnašajo tudi ambrozijske glive, ki napaden les razvrednotijo zaradi obarvanja. Poleg tega pa lahko prenašajo tudi druge patogene glive (npr. Fusarium spp.), ki oslabijo vitalnost gostitelja. Ponekod v Evropi je med najštevilčnejšimi vrstami podlubnikov, kar lahko negativno vpliva na tamkajšne avtohtone vrste.
PODOBNE VRSTE: Ambrozijskega podlubnika lahko zamenjamo z drugimi vrstami podlubnikov iz rodu Xylosandrus. Predvsem sta podobna azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), ki ga prepoznamo po nesvetlečem zadnjem delu pokrovk, ter črni vejni lesar (Xylosandrus compactus), ki pa je po velikosti manjši (0,8–1,9 mm). Vrsto pa lahko zamenjamo tudi z vrtnim lesarjem (Anisandrus dispar), ki pa je po velikosti večji (3,2–3,6 mm).
|
