Brezov krasnik
Agrilus anxius
Žuželke
|
|
brezov krasnik, odrasli osebek
odmiranje breze
serpentinasti rovi v veji
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika (ZDA in Kanada)
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju v Sloveniji
POTI VNOSA: trgovina s sekanci listavcev (celuloza, kurjava), sadike breze, brezov les, ki ni termično obdelan
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: od maja do avgusta
OPIS: Odrasli osebki so temni in vitki hrošči s kovinskim, bakreno-bronastim sijajem, dolgi od 7 do 12 mm. Razvoj poteka eno ali dve leti, odvisno od temperaturnih razmer. Drevesa poškodujejo s prehranjevanjem v kambiju in notranjem delu skorje. Ličinke oblikujejo od 25 do 125 cm dolge rove, ki so serpentinasto zaviti in polni trdne zbite črvine. Zabubijo se v aprilu ali maju. Izhodne odprtine odraslih hroščev so značilno v obliki velike črke D.
HABITAT: Gostiteljske rastline so breze (Betula spp.)
STATUS: Brezov krasnik v Sloveniji še ni bil najden. Ob pojavu ga pričakujemo v gozdovih in urbanih območjih, kjer je prisotna breza. Pojavlja se v Severni Ameriki (Združene države Amerike in Kanada).
VPLIV: V evropskih gozdovih je breza ekološko in gospodarsko pomembna. V severni Evropi je glavni gradnik gozdov ter ima pomembno lesnoproizvodno in estetsko vlogo tako v gozdni krajini kot tudi v urbanem okolju.
PODOBNE VRSTE: Lahko ga zamenjamo z drugimi vrstami iz družine krasnikov (Buprestidae), kot so dvopikasti krasnik (Agrilus biguttatus), zeleni bukov krasnik (Agrilus viridis) in jesenov krasnik (Agrilus planipennis). Do zamenjav med vrstami lahko pride zaradi podobnosti v obarvanosti.
|
