Zlatopegasti krasnik
Agrilus auroguttatus
Žuželke
|
|
zlatopegasti krasnik
izhodne odprtine v obliki črke D
SEZNAMI:
IZVOR: Severne Amerike (ZDA in Mehika)
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju v Sloveniji
POTI VNOSA: mednarodna trgovina z lesom in rastlinskim materialom, ter spontano širjenje
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: junij in julij
OPIS: Odrasli osebki so kovinsko črne barve z mavričnim leskom in šestimi zlatorumenimi pegami na pokrovkah. V dolžino merijo 10 mm. Razvoj osebkov poteka eno leto. Samica odlaga jajčeca v razpoke skorje dreves. Ličinke nato prevrtajo skorjo in se prično hraniti z notranjim delom skorje ter kambijem. Oblikujejo rove; po več tednih pa se ličinke zabubijo v bubilnici pod lubjem. Iz drevesa izletijo odrasli hrošči, ki izvrtajo 3 mm široke luknje v skorji, ki so obliki velike tiskane črke D. Odrasli osebki se prehranjujejo s hrastovimi listi.
HABITAT: Različni naravni in urbani habitati, kjer so prisotni glavni gostitelji. To so predvsem različne vrste hrastov (Quercus spp.), kjer lahko osebke najdemo pod skorjo debla.
STATUS: Vrsta pri nas ni prisotna. V primeru najdbe, bi jo lahko pričakovali v listnatih gozdovih, kjer prevladuje hrast.
VPLIV: Zlatopegasti krasnik lahko povzroča propadanje hrastov, ki pa imajo velik gospodarski in ekološki pomen v Evropskih gozdovih. Poleg tega so tudi pomembni gradniki kulturne krajine in posameznih urbanih območij.
PODOBNE VRSTE: Vrsto lahko zamenjamo z drugimi vrstami iz rodu Agrilus, ki so podobne barve, vendar se razlikujejo na podlagi značilne obarvanosti pokrovk.
|
