Sibirska svilena kokljica
Dendrolimus sibiricus
Žuželke
|
|
samica
samec
jajčeca na poganjkih
SEZNAMI:
IZVOR: Azija
PRVI PODATEK: še ni podatkov o pojavljanju pri nas
POTI VNOSA: spontano širjenje z aktivnim letenjem in vetrom, mednarodna trgovina z gostiteljskimi rastlinami
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: od aprila do septembra
OBDOBJE AKTIVNOSTI: od junija do avgusta
OPIS: Metulji čez krila merijo od 40 do 60 mm (samci) oziroma od 60 do 80 mm (samice). Odrasli osebki so lahko rumenkasto rjavi, svetlo sivi ali pa skoraj črni. Na sprednjih krilih imajo bele pike in vzorec iz prečnih prog. Samice odlagajo jajčeca poleti (junij, julij), na iglice poganjkov na spodnje dele krošnje. Prve gosenice se pojavijo junija. Prezimujejo dve sezoni, in sicer v tleh v neposredni bližini drevesa. Spomladi nato spet zlezejo v krošnjo drevesa za prehranjevanje. V začetku poletja se zabubijo v kokone, ki jih lahko najdemo na vejicah. Značilna so obdobja večletnega naraščanja populacije in nato prekomerne namnožitve, ki lahko traja od 2 do 3 leta in nato njenega hitrega propada.
HABITAT: Pojavlja se v iglastih gozdovih, predvsem na družini borovk (Pinaceae). Najbolj pogosto napada jelke (Abies sibirica), macesne (Larix sibirica) in bore (Pinus sibirica).
STATUS: Vrsta v Sloveniji ni prisotna, lahko pa jo pričakujemo v iglastih gozdovih, kjer so prisotni glavni gostitelji ter na predelih z mrzlimi zimami in suhimi, vročimi poletji.
VPLIV: Sibirska svilena kokljica povzroča propadanje iglavcev, ki je posledica dolgotrajne in obsežne defoliacije, ki jo povzročajo gosenice s prehranjevanjem v krošnjah dreves. Napadi vrste tudi oslabijo sestoje, da postanejo bolj dovzetni za negativne vplive abiotskih dejavnikov (gozdni požari). Vrsta lahko napade in povsem uniči popolnoma zdrava drevesa in povzroči propad celotnih gozdnih sestojev. Telo gosenic je poraščeno tudi z dlačicami, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, so so alergene in lahko povzročijo močne alergijske reakcije na koži in dihalih.
PODOBNE VRSTE: Sibirska svilena kokljica je zelo podobna evropski vrsti, borovi kokljici (Dendrolimus pini). Metulji so lahko barvno zelo variabilni, zato prepoznavanje samo na podlagi njihove morfologije ni priporočljiva. Vrsti se lahko zanesljivo razlikuje samo na podlagi morfologije spolnih organov samcev in z molekularnimi tehnikami.
|
