Počrnelost korenin
Grosmannia wageneri
Glive
|
|
Obsežna osutost krošnje okužene duglazije
Značilna znamenja bolezni so vidna pod skorjo v predelu panja in korenin
Prečni prerez korenine z micelijem glive G. wageneri v beljavi
SEZNAMI:
IZVOR: Zahodni del Severne Amerike
PRVI PODATEK: še ni podatkov iz narave
POTI VNOSA: domorodni koreninarji in rilčkarji
SOSEDNJE DRŽAVE: -
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Gliva z razraščanjem micelija v prevodnih elementih prepreči prevajanje vode v drevesu (bolezen prevajalnih elementov drevesa; traheomikoza). Gliva se razmnožuje predvsem nespolno, spolni stadij (teleomorf) glive je redek in nima pomembne vloge v razvoju bolezni. Na kratke razdalje (med drevesi) se gliva širi tudi prek koreninskih stikov. Njena posebnost je micelij, ki lahko izrašča iz okužene korenine v okoliško prst do sosednje zdrave korenine, v katero nato vstopi skozi rane ali naravne odprtine. Na daljše razdalje so vektorji bolezni hrošči (predvsem iz družine Curculionidae), ki se prehranjujejo na koreninah in s seboj prenašajo trose (konidije), iz katerih se razvije micelij glive.
HABITAT: Navadna ameriška duglazija, različne vrste borov, najverjetneje tudi rdeči bor.
STATUS: Glive G. wageneri v Evropi in Sloveniji še nismo našli, vendar bi ji evropske podnebne razmere in gostitelji z veliko verjetnostjo omogočali preživetje in razširitev. V primeru vnosa glive v evropski prostor so potencialni vektorji bolezni domorodni koreninarji (hrošči iz rodu Hylastes spp.) in domorodni rilčkarji (Pissodes spp.).
VPLIV: Okužena drevesa nekaj let po okužbi slabo priraščajo, hirajo, nato največkrat odmrejo. Bolezen je velika grožnja nasadom duglazije (P. menziesii) in rumenega bora (P. ponderosa). V lesu okuženega drevesa se micelij razrašča v višino tudi 2 m na leto in doseže višino do 15 m. Bolezen je postala pomembna v zadnjih dveh desetletjih in sovpada z zasaditvijo velikih površin dovzetnih vrst ter večjo uporabo težke mehanizacije v gozdarstvu. Za zatiranje bolezni ni na voljo kemičnih ali bioloških fitofarmacevtskih sredstev. Širjenje lahko omejimo z odstranjevanjem obolelih dreves in uporabo lažje gozdarske mehanizacije. V Evropi bi pojav bolezni lahko povzročil znatno gospodarsko in ekološko škodo.
PODOBNE VRSTE: Glive modrivke v lesu, ki jih prenašajo podlubniki, Armillaria spp., Heterobasidion spp., Coniferiporia weirii, Phaleous schweitzii.
|
