Vrbolistna akacija
Acacia saligna
Rastline
|
|
Vrbolistna akacija
Vejica vrbolistne akacije s cvetovi in filodiji
SEZNAMI:
IZVOR: Avstralija
PRVI PODATEK: še ni podatkov iz narave
POTI VNOSA: kot okrasna rastlina, s semeni, vegetativno, premeščanje zemeljskega materiala
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: trajnica, vse leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: marec do maj
OPIS: Grm ali manjše drevo, do 8 m. Skorja je gladka ali rahlo razpokana, rjavosiva. Mlade veje so povešene in imajo zeleno ali rdečezeleno skorjo. Pravi listi so prisotni le na zelo mladih rastlinah, a kmalu odpadejo. Vlogo listov prevzamejo razširjeni peclji–filodiji. Ti so nasprotno nameščeni, črtalasti, dolgi 7‒30 cm in široki 2‒20 mm. Na robu filodija je 2 mm široka, diskasto oblikovana žleza. Cvetovi so zlatorumeni, združeni v majhna kroglasta socvetja (7‒12 mm). Vejice s socvetji se združujejo v podolgovata grozdasta socvetja. Plodovi so zeleni ali svetlo rjavi ploščati stroki, dolgi 5‒14 cm dolgi in široki 4‒ 6 mm. Semena so temna, ovalna in imajo na vrhu rumenkast izrastek (aurilus).
HABITAT: Na območju naravne razširjenosti uspeva predvsem na peščenih tleh. Na suhih območjih je omejena na predele ob vodotokih. Zunaj območja naravne razširjenosti uspeva predvsem v obalnih grmičevjih, presvetljenih, resavah, pa tudi v obrečnih gozdovih. V nekaterih mediteranskih državah so jo namerno sadili na peščenih sipinah.
STATUS: Po uradnih podatkih vrbolistna akacija v Sloveniji še ni bila zabeležena. Vendar pa se je rastlina morda tudi pri nas uporabljala kot okrasna rastlina, tako da ne moremo izključiti, da kje uspeva kot nasajena okrasna grmovnica/drevo. Najbližje Sloveniji je prisotna v Italiji in na Hrvaškem, vendar ocenjujemo, da ni nevarnosti spontanega čezmejnega širjenja.
VPLIV: Vrsta lahko oblikuje goste sestoje, v katerih je zmanjšana pestrost domorodnih vrst.
PODOBNE VRSTE: mimoza ali srebrna akacija (Acacia dealbata)
|
