Jesenov ožig
Hymenoscyphus fraxineus
Glive
|
|
veliki jesen se suši
okužba listov
odmiranje skorje
SEZNAMI:
IZVOR: Daljni vzhod (Kitajska, Koreja, Japonska)
PRVI PODATEK: 2006
POTI VNOSA: človek na orodju za obžagovanje, veter, žuželke
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Na listih in listnih pecljih jesenov opazimo odmrle rjave pege, kjer je gliva prodrla v rastlino. Okuži tudi skorjo, ki naglo odmira in zaradi česar se posuši celoten poganjek. Na deblih nastajajo veliki ovalni predeli odmrle skorje, ki se običajno naglo povečujejo. Včasih skorja ne odmre in drevo začne rano zaraščati – nastane rak. Okužbe občutljivih dreves so navadno množične, vendar drevo močno odganja iz spečih brstov, tako da opazimo številne odmrle veje in odganjajoče žive poganjke.
HABITAT: Bolezen prizadene predvsem veliki jesen (Fraxinus excelsior) in poljski jesen (F. angustifolia), mali jesen (F. ornus) pa ni prizadet.
STATUS: Razširjen je po vsej Sloveniji.
VPLIV: Ugotovljena je različna odpornost jesenovih dreves na jesenov ožig, zato opazimo v sestoju zelo različno prizadete jesene. Mladje je najbolj poškodovano in odmre hitro, stara drevesa lahko odmrejo v nekaj letih ali pa odmirajo le posamični poganjki in drevo počasi hira mnogo let. Bolezen bo v nekaj desetletjih močno spremenilas gozdove z velikim in poljskim jesenom, saj bosta ti drevesni vrsti večinoma propadli.
PODOBNE VRSTE: Jeseni včasih odmirajo zaradi mraznic (Armillaria spp.), ki povzročajo bolezen belo trohnobo korenin. Močno oslabela ali odmrla drevesa praviloma naselijo jesenovi podlubniki (npr. pisani jesenov ličar, Leperesinus fraxini).
|
