Rjavenje borovih iglic
Mycosphaerella dearnessii
Glive
|
|
močna okužba iglic
rjavenje iglic
trosišča, črne pege pod povrhnjico
SEZNAMI:
IZVOR: Severna in Srednja Amerika
PRVI PODATEK: 2008
POTI VNOSA: spontano širjenje in prenos z gostitelji
SOSEDNJE DRŽAVE: IT, AT, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: celo leto
OPIS: Prva znamenja okužbe iglic so rumene pege, ki so včasih prepojene s smolo in se začnejo pojavljati ob koncu poletja. Kasneje postanejo temno rjave in se širijo v trakove, ki obkrožijo iglico in povzročijo odmiranje njenega vrha. Pozno jeseni se začnejo na odmrlih delih iglic oblikovati gosti hifni prepleti kot črne pege pod povrhnjico, ki jo kasneje dvignejo. V vlažnem vremenu se v njih oblikujejo trosišča, ki izločajo velike količine trosov v obliki olivno zelene sluzi.
HABITAT: Bolezen močno prizadene rušje, manj rdeči in alepski bor in redko tudi črni bor.
STATUS: Najdena na Bledu, v Ljubljani, Celju, Kostanjevici na Krki, Čatežu ob Savi; povsod so jo zatirali. Močno je okužena celotna dolina reke Soče.
VPLIV: Bolezen povzroča odmiranje iglic borov, in močno okužene iglice hitro odpadejo, tako, da ostanejo na poganjku samo letošnje iglice, pri šibkejših okužbah pa iglice odpadejo po enem ali dveh letih. Okuženo drevo hira in zaradi vsakoletnih velikih izgub iglic lahko tudi odmre. Gliva je v Evropi na seznamu karantenskih bolezni rastlin.
PODOBNE VRSTE: Rdeča pegavost borovih iglic (Mycosphaerella pini), rumeni borov osip (Cyclaneusma minus) sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea), borov osip (Lophodermium seditiosum).
|
