Dolgonoga jelova uš
Cinara curvipes
Žuželke
|
|
dolgonoga jelova uš, kolonija
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Amerika
PRVI PODATEK: 2007
POTI VNOSA: okužen rastlinski material, trgovina z gostiteljskimi rastlinami
SOSEDNJE DRŽAVE: HU, AT
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: maj–september
OBDOBJE AKTIVNOSTI: marec–junij in september–november
OPIS: Uš je dolga 3,4–5,3 mm, matasto rjave do črne barve, nekateri deli telesa so prekriti s sivim voskom. Ima do 6 generacij na leto. Spomladi se zadržujejo v velikih skupinah na deblu. Čez poletje se zadržuejjo v manjših kolonijah z 20–50 osebkov. Jeseni pa se velikost kolonij ponovno poveča. Od oktobra dalje se premaknejo na osnove vej.
HABITAT: Gostiteljske rastline so iglavci, predvsem iz rodov Abies in Cedrus.
STATUS: Vrsta je bila prvič najdena leta 2007 v Ljubljani in Muti, a so jo v Ljubljani še isto leto zatrli z insekticidom, v Muti pa uši niso preživele zime 2007/2008. Pri pregledih v letu 2008, uši niso več našli. Če bi se vrsta ponovno pojavila in se začela širiti, jo lahko pričakuemo v vseh gozdovih, kjer je prisotna jelka (Abies alba), predvsem na območju dinariske in predalpske fotogeografske regije (gozdni združbi Abieti-Fagetum dinaricum in Dryopterido-Abietetum). Ker je jelka tretja najbolj razširjena drevesna vrsta v Sloveniji, lahko v primeru širjenja uši, pričakujemo velik vpliv na gozdove.
VPLIV: Proizvajajo veliko količino mane, ki je hrana za čebele, mravlje in druge žuželke. Nekatere raziskave sicer kažejo, da uši ne povzroćijo velike škode na jelki, spet drugi izsledki pa kažejo (podatek iz Srbije), da lahko povzročijo sušenje mladih dreves. Na odraslih drevesih lahko dolgonoga jelova uš povzroči do 7 % manjši prirastek.
|
