Dvojnozobi smrekov lubadar
Ips duplicatus
Žuželke
|
|
dvojnozobi smrekov lubadar
rovi v lesu
zobci na koničniku
SEZNAMI:
IZVOR: Severna Evropa in Azija
PRVI PODATEK: 2020
POTI VNOSA: širi se sam z letenjem, trgovina z ratlinskim materialom, hlodovino, lesnimi sekanci
SOSEDNJE DRŽAVE: AT, HU, HR
OBDOBJE ZAZNAVNOSTI: vse leto
OBDOBJE AKTIVNOSTI: april–julij
OPIS: Odrasli hrošči so temno rjavi s štirimi zobci na vsaki strani koničnika. Površina telesa je bleščeča in zelo dlakava. Dolgi so od 2,6 do 4,3 mm in 2,3 do 2,5 krat daljši kot široki. Jajčeca so belkasto siva, ovalna in v dolžino merijo 0,7 mm. Ličinke so bele, upognjene v obliki črke C in brez nog, buba je bela in enake velikosti kot odrasli osebki.
Osebki so prilagojeni na nizke temperature in kratko vegetacijsko dobo gostiteljskih dreves. Po navadi se razvije ena generacija hroščev letno, na jugu areala pa tudi dve ali celo tri. Prezimujejo v listnem opadu ali pa v skorji gostiteljev. V normalnih razmerah hrošči napadejo stoječe odraslo drevje in oslabelo zaradi suše ali bolezni.
HABITAT: Glavni gostitelj je navadna smreka (Picea abies), napada pa tudi druge vrste smreke (Picea spp.), bore (Pinus spp.) in macesne (Larix spp.). Izjemoma napada tudi jelko (Abies spp.), duglazijo (Pseudotsuga spp.) in brin (Juniperus spp.)
STATUS: Pogostnost vrste v Sloveniji se trenutno spremlja. Pričakujemo jo v smrekovih sestojih v starosti 40 do 70 let.
VPLIV: Navadna smreka je pomembna drevesna vrsta v gospodarskih gozdovih. Dvojnozobi smrekov lubadar lahko povzroči propad stoječih smrek in drugih iglavcev. Pogosto se pojavlja skupaj z osmerozobim smrekovim lubadarjem (I. typographus). Podlubnik je tudi vektor gliv, ki povzročajo modrikasto obarvanje lesa in bolezni drevja. Zlasti problematičen je kot vektor fitopatogene glive Ceratocystis polonica.
PODOBNE VRSTE: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, Ips amitinus
|
